Objavljeno: 11.11.10
Neverbalna komunikacija v pokru - Poker face
 
POKER FACE

Mikroobrazne spremembe in branje igralcev
Domen Uršič

»Poker is a branch of psychological warfare« (Anthony Holden)

»Everybody lies« (Gregory House, House M.D.)

1. Vsaka malenkost šteje!


»Poker ni igra s kartami, je igra z ljudmi« trdi pregovor, v katerem je združena modrost ene najpopularnejših iger s kartami. Čeprav je v zadnjih letih vse bolj priljubljena internetna različica, ostaja turnirski »live« način igranja »kraljevi« - na turnirjih se zaradi vse večje medijske podpore rojevajo zvezde ter priigrajo največje vsote. V živi igri pokra je komunikacije med igralci več, do izraza prihajajo psihološka pripravljenost tekmovalcev in njihova zmožnost branja soigralcev. Eden izmed najboljših igralcev pokra Daniel Negreanu pritrjuje pomembnosti poznavanja zakonitosti neverbalne komunikacije, ko pravi, da »proučujem njihov (nasprotnikov op.p.) glas, govorico telesa in mimiko. Pozoren sem na vse. Zadostuje že en sam pogled, da ugotovim, ali se očesna šarenica nasprotnika razširi od veselja ali skrči od strahu. Kako zveni njegov glas, kadar viša. Vsaka malenkost šteje!«. Malenkosti pa je, kot boste lahko videli v seriji člankov, ki jih bomo objavili v sodelovanju z največjim poker portalom v Sloveniji, pokerpro.si.

2. Poker tells

Za branje nasprotnikov potrebujete znanje o fizičnih znakih, v angleščini imenovanih poker tells, ki razkrivajo informacije o handih nasprotnikov, s čimer si pridobite prednost pred njimi. Phill Hellmut celo trdi, da turnirski način igranja pokra sestoji iz 70 odstotkov branja nasprotnikov ter 30 odstotkov branja njihovih kart. Tudi profesionalni poker igralci pokažejo več, kot morda mislijo. Ža najmanjša obrazna sprememba, gesta, dotik, gib, drža telesa ali celo ton ter višina in glasnost glasu lahko izdata dovolj.

Ker je obraz v igri najbolj izpostavljen preverjanju, bomo v tokratnem članku predstavili kaj lahko razberemo z obraza in zakaj je tako pomemben pri branju nasprotnika.

3. Pokaži svoj pravi obraz


Za obraz velja, da je ogledalo duše. Natančneje, je ogledalo čustev. Ekmanu s sodelavci je uspelo dokazati kar 44 različnih obraznih znakov (action units) ter dokazati njihovo povezanost s čustvenim izražanjem. Z uporabo FACS-a (Facial Acting Coding System) so izmerili tudi najmanjše spremembe na človeškem obrazu, manj kot 1/5 (dvajset stotink) sekunde trajajoče znake (Ekman, 2003), imenovane mikroobrazni izrazi (microfacial expressions), ki razkrivajo bodisi zavestno prikrita, bodisi nezavedno potlačena čustva, ki se jih oseba ne zaveda. Ravno nezavedno razkrivanje čustev pa je tisto, kar dela obraz tako pomemben poker tell. S poznavanjem mikroobraznih sprememb, lahko izrazito popravimo našo uspešnost pri resničnega stanja, saj nekatere raziskave dokazujejo, da s pravilno uporabo obraznih znakov združenih z drugimi glasovnimi znaki (vocal cues), lahko uspešnost odkrivanja prevar popravimo z bornih 50 na kar 86 odstotkov (Ekman v Adelson, 2004: 71).

Ker želimo čim bolj razločno predstaviti spremembe na obrazu, smo se odločili tekstu dodati slikovno gradivo, ki bralcem olajša prepoznavanje različnih obraznih sprememb.

Preučevanje obraznih izrazov in njihova univerzalnost
Z več kot 40 strukturno ter funkcinalno ločenimi mišicami, je obraz med najbolj kompleksnimi sporočilnimi sistemi človeka. Preučevanja le teh se je že pred več kot stoletjem lotil angleški biolog Charles Darwin (glej Darwin - The Expression of the Emotions in Man and Animals; 1872), ki je med drugim ugotovil, da so značilnosti obraznih izrazov čustev univerzalne: »Iz raziskav in pridobljenih informacij sledi, da je isto duševno stanje kjerkoli na svetu izraženo z neverjetno podobnostjo« (Darwin, 1872). Stoletje kasneje, je hipotezo dokazal ameriški psiholog Paul Ekman (Ekman, Sorensen & Friesen, 1969, Ekman & Friesen, 1971, Ekman, 1972), ki je s preučevanjem obraznih izrazov pripadnikov različnih ras in kultur dokazal, da za lahko za 7 prevladujočih čustev dokažemo univerzalnost obraznega izražanja.

7 univerzalnih obraznih izrazov (Ekman & Matsumoto, 2008)

Vsem sedmim univerzalnim obraznim izrazom je skupno, da se (lahko) pojavijo na treh različnih predelih obraza. Zaradi hitrosti prikaza, pa se le redko pojavijo na vseh treh skupaj.

Vaja dela mojstra
Ko sem se odločil svoje znanje s področja neverbalne komunikacije prenesti tudi na preučevanje pokra, sem preučil nešteto turnirjev brez glasovne spremljave. Ko danes gledam kak turnir in poslušam komentatorjevo insinuiranje potez igralcev, se velikokrat izkaže, da poznavanje pravilnih taktik pokra ne pomeni tudi bolj natančnega napovedovanja potez. Večkrat se namreč zgodi, da lahko brez poznavanja zapletene taktike napovemo potezo kakega igralca le z opazovanjem njegove neverbalne komunikacije.

4. Obrazni izrazi


Kako torej najboljšim uspe prebrati, ali je nasprotnik zaskrbljen nad določeno situacijo, razočaran nad svojim handom, jezen zaradi poteze nasprotnika ali vesel zaradi sreče pri flopu? Spodaj opisane značilnosti posameznih obraznih znakov čustev ponujajo odgovor.

a) Strah


Obrazni znaki, ki spremljajo strah so vidni predvsem v predelu oči ter obrvi, a tudi v predelu spodnjega dela obraza. Za zgornji predel sta značilna ekstremna privzdignjenost zgornjih vek, ki omogoča viden predel beločnice med zgornjo veko ter šarenico (šarenica = barvni kolobar, ki obdaja zenico in določa barvo očesa) ter premik obrvi, ki se med občutjem strahu privzdignejo ter pomaknejo skupaj, kar posledično vodi v nastanek značilnih gubic na čelu, kar lahko vidimo na sliki.

Strah v zgornjem delu obraza (Vir: Ekman, 2003)
(Slikovno gradivo obdelano s strani avtorja)

Fotografija razkriva napetost napetost spodnjih, ter rahlo privzdignjenost zgornjih vek. Kot lahko opazite, sta šarenici v spodnjem delu delno prekriti s privzdignjenima spodnjima vekama.

Poglavitna sprememba med občutjem strahu v spodnjem delu obraza se nahaja v premiku ustnic, ki dajejo videz napetosti, le to pa lahko spremlja bodisi premik kotičkov nazaj oziroma padec spodnje ustnice (glej presenečenje), s to razliko, da so ustnice napete in ne sproščene.

Strah viden na ustnicah (Vir: Ibidem.)



b) Presenečenje

Presenečenje je najbolj hipno, že zaradi narave čustva trajajoče največ nekaj sekund, po navadi le nekaj trenutkov. Na obrazu ga prepoznamo predvsem v predelu oči in obrvi, ki sta privzdignjeni. Posledici premika obrvi sta vidnejša napeta koža pod njima ter dolge horizontalne gube na čelu (glej znaki strahu). Pomembna razlika med strahom ter presenečenjem na tem predelu obraza se skriva v spodnji veki, ki je pri strahu napeta, pri presenečenju pa je postavljena v nevtralen položaj. Podobno kot pri strahu sta zgornji veki privzdignjeni, le da je pri presenečenju jakost vzdiga nekoliko nižja, zato tudi ne moremo tako razločno videti beline med vekama ter šarenicama.

Presenečenje v očeh in obrveh (Vir: Ekman, 2003)


Ustnici sta pri presenečenju značilno razmaknjeni, posebej očiten je »padec« spodnje ustnice, ki prosto obvisi tako, da se spodnji zobje postanejo vidni. Ustnice so sproščene (niso povlečena nazaj). Bolj ko so usta razprta, večja je jakost presenečenja, ki ga oseba občuti.

Presenečenje na spodnjem delu obraza (Vir: Ibidem.)


c) Gnus

Gnus je čustvo odpora, nenaklonjenosti. Povzročajo ga zunanji dejavniki, ki bi se jim radi odpovedali - okus nečesa, kar bi najraje izpljunili, vohanje smradu, dotikanje nečesa neprijetnega itd. Ob slabem flopu izraz gnusa večkrat pokaže tudi tak mojster kot je Daniel Negreau.

Najpomembnejši kazalniki, po katerih lahko ugotovimo gnus pri posamezniku, se nahajajo na spodnjem delu obraza. Opazimo lahko, da je zgornja ustnica privzdignjena, kar povzroči spremembo na konici nosu. Spremembi pozicije zgornje ustnice lahko spremlja nagubanje kože ob ter na korenu nosu. Močnejše ko je občutje gnusa, večja je možnost omenjenega gubanja kože. Spodnja ustnica je lahko privzdignjena ter potisnjena malenkost naprej, ali pa spuščena in izbočena, lica pa privzdignjena kar povzroči spremembo videza spodnje veke, ki se privzdigne in povzroči zoženje očesnega polja ter povzročijo nastanek gubic pod očesoma.

Gnus na celotnem obrazu (Vir: Ekman, 2003)


d) Prezir


Prezir je edino čustvo, ki ga občutimo do ljudi oziroma njihovih dejanj in ne v povezavi z zaznavami. Občutimo ga, kot sredstvo obveščanja nadrejenosti (superiornosti) do določene osebe oziroma njenega dejanja. Občutek nadrejenosti tudi pri pokru ni nobena neznanka. Od posameznikovega značaja je odvisno, kolikokrat ter ob katerih priložnostih se bo počutil superiornega, nadrejenega nasprotniku, vendar lahko z gotovostjo trdimo, da si tudi najboljši privoščijo kak spodrsljaj ob pogledu na karte. Ker je prezir negativno čustvo, ga lahko še večkrat pričakujemo kot odgovor na igro nasprotnika (ko igralec s slabimi kartami premaga boljšega, le ta velikokrat prezira bodisi svojo, bodisi nasprotnikovo igro - npr. imel je veliko srečo). Od nasprotnikov pa je odvisno, ali bodo le to znali izkoristiti.

Unilateralna sprememba na ustnicah, znak prezira (Vir: Ibidem.)


Na obrazu se prezir največkrat kaže kot variacija spodnjega dela obraza, kakršnega smo lahko opazili pri občutju gnusa. Zgornja slika kaže unilateralno (enostransko) privzdignjen kotiček ustnic ter rahlo stisnjeni ustnici. Prezir je tako edino čustvo, katerega obrazni izraz je unilateralen, kajti pri vseh ostalih emocijah, so spremembe vidne na obeh straneh obraza, razen, kadar govorimo o hlinjenih obraznih izrazih.

Prezir (Vir: Ekman, 2003)


e) Jeza

Igralcem pokra jeza verjetno ni tuja. Na obrazu se odraža na vseh treh obraznih predelih, a če se znaki ne pokažejo na vseh treh naenkrat, je jo je težko opredeliti. Obrvi so povlečene navzdol ter skupaj. Premik navzdol je med jezo močan, zato lahko obrvi dajejo občutek nagnjenosti proti sredini obraza, kar povzroči nagubanost kože med kotički obrvi. Veke so napete, pogled pa je srepeč, kar daje očem videz zožanosti. Ustnici sta stisnjeni ena ob drugo.

Zgornji del obraza med jezo (Vir: Ekman, 2003)


Stisnjeni ustnici med jezo (Ibidem.)


f) Veselje (Happiness)

Veselje ob dobrem handu je najlažje zakriti, hkrati pa tudi najlažje prepoznati. Poglavitne spremembe so vidne na očeh ter v spodnjem predelu obraza, medtem ko obrvi ter čelo nista (nujno) spremenjena. Kotički ustnic so potegnjeni nazaj in navzgor, ustnici pa sta lahko skupaj ali pa razmaknjeni tako, da zobje postanejo vidni. Na obrazu se med veseljem pojavijo gube, ki tečejo od nosu navzven ter navzdol do področja za kotički ustnic (naso-labial folds), lici pa sta privzdignjeni. Koža pod spodnjima vekama je potisnjena navzgor, hkrati pa so pod očmi vidne gubice ter črte, ki so vodne tudi za zunanjimi kotički oči. Če je nasmešek močan, so lica privzdignjena v tolikšni meri, da so oči priprte.

Veselje na zgornjem delu obraza (Vir: Ekman, 2003)


g) Žalost (Sadness)


Žalost je variacija stiske, in je najbolj negativna emocija.. Kadar gre za manj močno žalost, ali pa za vmesno stopnjo med stisko (distress) in žalostjo, lahko opazimo značilne obrazne znake na vseh treh obraznih predelih. Notranji kotički obrvi so privzdignjeni, hkrati pa pomaknjeni skupaj. Nagib obrvi navzgor je še bolj očiten zaradi hkratnega delovanje mišic, ki poskrbijo za privzdignjenost kotičkov zgornje veke, kar daje le tem trikoten videz. Zaradi dviga obrvi na čelu nastanejo krajše horizontalne gube.

Znaki žalosti na obrveh in očeh (Vir: Ekman, 2003)


Spremembe na ustih so prav tako pomemben indikator občutja žalosti pri posamezniku. Na sliki lahko vidite kotičke ustnic povlečene navzdol, kar daje ustom poznano »žalostno« obliko ter napetost na bradi.

Znaki žalosti na ustih (Vir: Ekman, 2003)


5. Nadaljevanje sledi...


V članku smo prikazali le del tega, kar mislimo, da bi igralci pokra lahko s pridom uporabili med igro. Kljub temu pa smo prepričani, da bo vsak bralec/igralec lahko v članku našel nekaj, kar mu bo v bodoče pomagalo pri branju soigralcev. Že v naslednjem pa se bomo seznanili s pomenom gibov, premikov in pozicij »najbolj poštenega dela telesa«, kot ga opiše Joe Navarro. Več sledi...

6. Viri

1. Adelson R. (2004): Detecting deception. APA Monitor Vol. 35. No. 7.
2. Cohn J.F., Ambadar Z., Ekman P. (2005): Observer-Based Measurement of Facial Expression with the Facial Action Coding System. V: J. A. Coan & J. B. Allen (Eds.), The handbook of emotion elicitation and assessment. Oxford University Press Series in Affective Science. New York: Oxford.
3. Darwin C.(1872): The Expressions of the Emotions in Man and Animals
4. DePaulo B., Malone B.E., Lindsay J.J. (2003): Cues to deception. Psychological Bulletin 2003, Vol. 129, No. 1, 74-118
5. Ekman P.: Darwin, Deception, and Facial Expression
6. Ekman P. (2003): Emotions Revealed. Times Books, Henry Holt& Co., New York
7. Ekman P. (1999): Facial Expressions. V: Dalgleish, T., & Power, M. (1999). Handbook of Cognition and Emotion. New York: John Wiley & Sons Ltd.
8. Ekman P., Friesen W.V. (2003): Unmasking the Face. Malor Books, Cambridge.
9. Ekman P., Matsumoto D. (2008): Facial Expression Analysis. V: Sholarpedia 3(5):4237 (online).
10. Friesen W., Ekman P., Hager J. (2002): FACS Facial Action Coding System - The Manual
11. Navarro J. (2008): What Every Body is saying. Harper-Collins Publishers.
12. O´Sullivan M., Ekman P., Friesen W.: What you say and how you say it - The contribution of speech content and voice quality to judgments of others.