Tweet
Da mi zvečer v Istanbulu (kasneje pa še kje drugje v Turkye) ne bo dolgcajt, sem se odločil, da bom malo pisaril o dogajanju tukaj.
Takoj na začetku cilji projekta:
da ne bom takoj zatiltal, ko na delu neakaj ne bo šlo kot po maslu,
odigrati vsak dan 25 handov rusha in 4 sngje,
na zajtrku v hotelu pojesti čim več oliv,
ker hodim na kosilo z domorodci, je eden od ciljev, da ne dobim driske,
se privoščiti en hamam,
pokaditi en šiš,
si kupiti poceni kavbojke in dve majici hugo boss,
na koncu pa še en cilj, ki ga najlažje doseči, vsaj na papirju, oz v tem primeru na tipkovnici, nabasati eno turkinjo in eno zdolgočaseno angležinjo.
Zakaj bo zadnji cilj najlažje izpolniti? Ker ne obstaja internetna stran fuckertableratings.com, na kateri bi moje trditve lahko preverili. ..
Včeraj sem prispel v Istanbul, se namestil v hotelu (ki ga je rezervirala stranka), ko mi je šofer povedal, da ima kar štiri zvezdice, sem se že veselil, da bo hamam brezplačen, ko sem od daleč videl hotel, mi je veselje že nekoliko minilo, saj je hotel videti kot kakšen protiletalski stolp z majhnimi okni, na recepciji mi je razočaranje nekoliko minilo, saj sem videl, da imajo fitnes in savno, dve uri kasneje pa sem ugotovil, da je bil fitnes zaklenjen, ni pa se mi dalo iti na recepcijo po ključ, zato sem se v trenirki vsedel za mizo in lepo športno odigral 103 hande rusha, naredil 1 BB plusa, kar je za moje razmere lep plus, potem pa še odigral 4 sngje, ki sem jih vse končal na zavidljivem 4. mestu.
Danes pa na delo.
Da je Carigrad res ogromen, pove že podatek, da se je voznik, ki je prišel pome v hotel dvakrat izgubil in me na koncu vprašal, če imam navigacijo. Ja, res neverjetno, človek se ni več znal vrniti v podjetje, v katerm dela.....
Navigacija dela super, problem je bil le v tem, da je arkadaš narobe vnesel naslov, ampak na koncu sva le znašla.
Na delu je potem precej časa vzelo, da sem vsakemu posebej moral razlagati, da Slovenja ni Slovakija. Na koncu sem jim razložil, da sem iz države, ki ima toliko prebivalcev, kot ena četrt v Istambulu (istanbul ima okrog 18 milijonov prebivalcev in je eno največjih evropskih mest), pa smo jih na EP na Poljskem vseeno premagali v košarki, zaradi česar so me potem nekaj časa prav prestrašeno gledali.
Ampak rešpekt je precej hitro minil in po eni uri sem moral napol zatiltan povedati, da bomo delali tisto, kar rečem in samo tisto, kar rečem, ali pa ne bomo delali ničesar, kar je povzročilo splošni šok, ki so ga pomirili s šalco čaja za vse. Ko smo se s šalco čaja pomirili, je bila ura čas in treba je bilo iti na kosilo, po katerem so spet pozabili moj stavek.....
Ampak nisem zatiltal.
Sedaj pa sem spet v hotelu in pišem bedarije, kot jih bom še naslednjih 24 dni......
Takoj na začetku cilji projekta:
da ne bom takoj zatiltal, ko na delu neakaj ne bo šlo kot po maslu,
odigrati vsak dan 25 handov rusha in 4 sngje,
na zajtrku v hotelu pojesti čim več oliv,
ker hodim na kosilo z domorodci, je eden od ciljev, da ne dobim driske,
se privoščiti en hamam,
pokaditi en šiš,
si kupiti poceni kavbojke in dve majici hugo boss,
na koncu pa še en cilj, ki ga najlažje doseči, vsaj na papirju, oz v tem primeru na tipkovnici, nabasati eno turkinjo in eno zdolgočaseno angležinjo.
Zakaj bo zadnji cilj najlažje izpolniti? Ker ne obstaja internetna stran fuckertableratings.com, na kateri bi moje trditve lahko preverili. ..
Včeraj sem prispel v Istanbul, se namestil v hotelu (ki ga je rezervirala stranka), ko mi je šofer povedal, da ima kar štiri zvezdice, sem se že veselil, da bo hamam brezplačen, ko sem od daleč videl hotel, mi je veselje že nekoliko minilo, saj je hotel videti kot kakšen protiletalski stolp z majhnimi okni, na recepciji mi je razočaranje nekoliko minilo, saj sem videl, da imajo fitnes in savno, dve uri kasneje pa sem ugotovil, da je bil fitnes zaklenjen, ni pa se mi dalo iti na recepcijo po ključ, zato sem se v trenirki vsedel za mizo in lepo športno odigral 103 hande rusha, naredil 1 BB plusa, kar je za moje razmere lep plus, potem pa še odigral 4 sngje, ki sem jih vse končal na zavidljivem 4. mestu.
Danes pa na delo.
Da je Carigrad res ogromen, pove že podatek, da se je voznik, ki je prišel pome v hotel dvakrat izgubil in me na koncu vprašal, če imam navigacijo. Ja, res neverjetno, človek se ni več znal vrniti v podjetje, v katerm dela.....
Navigacija dela super, problem je bil le v tem, da je arkadaš narobe vnesel naslov, ampak na koncu sva le znašla.
Na delu je potem precej časa vzelo, da sem vsakemu posebej moral razlagati, da Slovenja ni Slovakija. Na koncu sem jim razložil, da sem iz države, ki ima toliko prebivalcev, kot ena četrt v Istambulu (istanbul ima okrog 18 milijonov prebivalcev in je eno največjih evropskih mest), pa smo jih na EP na Poljskem vseeno premagali v košarki, zaradi česar so me potem nekaj časa prav prestrašeno gledali.
Ampak rešpekt je precej hitro minil in po eni uri sem moral napol zatiltan povedati, da bomo delali tisto, kar rečem in samo tisto, kar rečem, ali pa ne bomo delali ničesar, kar je povzročilo splošni šok, ki so ga pomirili s šalco čaja za vse. Ko smo se s šalco čaja pomirili, je bila ura čas in treba je bilo iti na kosilo, po katerem so spet pozabili moj stavek.....
Ampak nisem zatiltal.
Sedaj pa sem spet v hotelu in pišem bedarije, kot jih bom še naslednjih 24 dni......
Comment