Pot Olega Ostrumova – od propadlega študenta do enega ključnih tehnoloških pionirjev v pokru – govori o njegovi iznajdljivosti, pravočasnosti in izjemni vztrajnosti. V času, ko so bili solverji še neznanka, je bil Oleg že korake pred drugimi in s prvimi zametki solverjev, ki so popolnoma spremenili študijo pokra. Do svojega 23. leta je ustvaril in prodal prvi No-Limit Hold'em simulator na svetu. Prodal ga je elitnim pokeraškim profesionalcem z visokimi vložki, s čimer je zaslužil pol milijona dolarjev.
Ljubezen do pokra
Leta 2008 je Oleg, dotedanji študent matematike in navdušenec nad videoigrami, preko srečanja s profesionalnim pokerašem odkril svet pokra. Poker močno temelji na teoriji verjetnosti, zato mu je bil pisan na kožo. A kot je sam priznal, mu je poker ponujal nekaj, kar je cenil še bolj kot svoje prvotne strasti, in to je bil denar.
Oleg je v pokru hitro napredoval in v letu in pol prešel iz NL2 na NL1000. Zaslužil je 40.000 $, kar je bilo dovolj, da se je odselil iz hiše svojih staršev.
Izvor pošasti
Do leta 2012 na trgu ni bilo orodja, ki bi izračunalo Nashevo ravnovesje za poker. Oleg, ki je bil vešč programiranja in obvladovanja zapletenih algoritmov, je v tem prepoznal priložnost in se odločil, da ga bo izdelal sam. Po šestih mesecih intenzivnega eksperimentiranja in kodiranja, je januarja 2013, ustvaril revolucionaren program. Program je bil prvi na svetu, ki je za igro No-Limit Hold'em izračunal približek Nashovega ravnovesja. Sprva se je osredotočil le na flop, z dvema aktivnima igralcema in omejeno višino stav.
Program, ki ga je ustvaril Oleg, je deloval po principu naključne strategije, ki se je neprestano razvijala. Med igranjem proti sebi se je z vsako iteracijo izboljševal, saj je povečeval pogostost donosnejših dejanj. Oleg je hitro spoznal, da je ustvaril nekaj, kar bo za vedno spremenil svet pokra in način, kako igralci preučujejo in razumejo igro. Tako se je rodil prvi solver za No-Limit Hold'em!
Iskanje uporabnikov
Kot 22-letni študent, brez izkušenj v prodaji ali v poslovnem svetu, se je Oleg soočil z izzivom določitve cene za svoj prelomni solver. Edini primerljiv izdelek na trgu je bil takrat StoxEV (kasneje CardrunnersEV), ki je bil precej enostavnejši, saj je ponujal rešitve le za preproste odločitve, in je stal 50 $. Oleg je bil prepričan v neprimerno višjo vrednost svojega programa. Odločil se je, da ga bo ponudil manjši skupini elitnih igralcev pokra in to po bistveno višji ceni.
Za merilo pri določanju cene svojega solverja je Oleg vzel urno postavko trenerjev med 20 najboljšimi pokeraši na svetu, ki je bila takrat 1.000 $ na uro. Dostop do te informacije je omejen, saj se vrhunski igralci raje osredotočajo na igranje. Oleg je svoj izdelek razumel kot "neskončnega trenerja", ki ponuja neomejene ure poučevanja, zato je določil ceno med 50.000 $ in 100.000 $. Njegova odločitev ni bila brca v temo, saj je imel že zagotovljenega prvega kupca – Treutellerja.
Truteller je bil eden najboljših igralcev na visokih limitih, ki je pri igranju No-Limit Hold’ema osvojil že približno 2.000.000 $. Oleg je prek skupnega znanca dobil Truetellerjev kontakt na Skypu in začela sta se pogovarjati. Oleg je omenil, da so bila poslovna pogajanja zelo razburljiva.
Trueteller je videl zgornjo sliko in se je začel zavedati učinkovitosti solverja. Še vedno pa ni bil zagotovo prepričan, saj je obstajala možnost, da je Oleg algoritem trdo zakodiral ali pretirano prilagodil za ustvarjanje pravilnih rezultatov na določenem mestu.
Čeprav sta bila Oleg in Trueteller prepričana, da je solver vreden šestmestne vsote, so se pogajanja zaradi pomanjkanja medsebojnega zaupanja, neprestano zavlačevala. Po mesecu in pol, ko dogovora še vedno ni bilo, je razdraženi Oleg Truetellerju predlagal tedensko plačilo v višini 5.000 $ za možnost uporabe solverja, medtem, ko se posel še naprej vleče. To je Truetellerja močno ujezilo, zato je Olegu odvrnil, da bi mu moral plačati 2.000 $ na uro za čas, ki ga je izgubil med zavlačevanjem pogajanj.
To je bil kritičen trenutek, ko je bil njun odnos na robu propada. Oleg je začutil da zapravlja čas, zato je začel iskati nove stranke.
Prvi poskusi iskanja novih strank niso bili preveč uspešni. Igralci, ki jih je poznal, so bili skeptični glede cene in učinkovitosti solverja, saj se niso zavedali njegovega potenciala. Tudi vrhunski heads-up igralci so ignorirali Olegova sporočila in mislili so, da je njegova ponudba prevara.
Na koncu z denarjem in časom
Medtem ko je Oleg predano razvijal solver in se pogajal s potencialnimi strankami, ni igral pokra in posledično je hitro ostal brez denarja. Imel je le 6.000 $ prihrankov in 1.500 $ mesečnih stroškov, ampak se kljub pritisku ni bil pripravljen zadovoljiti s ceno, nižjo od 200.000 $.
Sčasoma je Oleg le vzpostavil stik z Alexom "Kanu7" Millarjem, ki je bil takrat med desetimi najboljšimi "heads-up" igralci na svetu. Solver je predstavil njemu in skupini zainteresiranih prijateljev, vendar do dogovora žal ni prišlo. Olegovo stanje se je poslabšalo, saj je bil ves njegov čas preživet v čakanju na obvestila preko Skypa, ki pa ga ni bilo.
Zadetek v polno
Aprila 2013 je Olegu končno uspelo skleniti dogovor s šestimi igralci pod vodstvom Kanuja. Zagotovil si je 200.000 $ odškodnine, izplačane v obrokih v letu in pol. Začetni obroki so bili večji, saj je bil začetni vpliv solverja na igro bistveno dragocenejši. Poleg tega se je Oleg uspel dogovoriti tudi s Truetellerjem. Obe stranki sta vedeli, da ima druga stranka dostop do omenjenega solverja.
Oleg se je odločil, da bo uspehu svojega solverja za No-Limit Hold’em izdelal še solver za PLO. Slednjega je prodal za 300.000 $, tako da je njegov skupni zaslužek od prodaje solverjev znašal 500.000 $.
Dve leti pozneje se je na trgu pojavil prvi večji konkurenčni solver, ki se je prodajal za 500 $ na licenco. Oleg se ni želel spuščati v cenovne vojne in se je raje posvetil drugim projektom. Danes priznava, da je bila to napaka, ki jo obžaluje, saj letni trg solverjev za Hold'em trenutno znaša približno 10.000.000 $.
